V trgovino, v kateri delam, so zopet prišli čisto novi kavni aparati, ki so menda najnovejši na trgu. Pa ne dolgo nazaj sem se ukvarjala s tem, da sem morala narediti čisto nove etikete in vse dodati v sistem. Sedaj me pa zopet čaka to. Pa še šef me priganja, da mora biti to danes urejeno. Prav zares se mi pa niti najmanj ne da spet s tem ukvarjati, ker imam toliko dela v zaostanku, da enostavno komaj še diham.
Ampak ni druge, kot da to naredim, potem bom pa že nekako opravičila, zakaj sem pri drugih stvareh v zaostanku. Menda so kavni aparati, večja prioriteta, da gredo v prodajo, ker so ta trenutek zelo velik trend.
Pripravila sem si vse papirje in začela delo. Moj cilj je bil, da so kavni aparati, urejeni v roku dveh ur, čeprav vem, da bo verjetno bolj realno to, da bom imela narejeno v treh urah. Včasih se resno vprašam, kako lahko kakšna takšna preprosta stvar vzame toliko časa in ali imamo resnično najbolj optimalen sistem na tem področju. Nisem ravno prepričana. Ampak kavni aparatibodo tako ali drugače danes na prodajnih policah, z vsemi podatki in s pravimi etiketami.
Res je na koncu minilo malce več kot tri ure, ko sem lahko zamenjala delo in ko je bilo vse pripravljeno, da sem lahko to oddala drugi osebi, da vse naloži na splet: Moje delo se namreč na tej točki konča.
Nisem ravno dobro zadihala od tega dela, že sem imela vprašanja o tem, kako je z ostalimi stvarmi. Ponovno sem se morala zagovarjati in razložiti, da so imele druge stvari prednost. In tako sem imela slabih pet minut za to, da si umirim misli pred naslednjim delom. Imam pa še manj kot štiri ure in upam, da bom lahko tudi ostalo, kar je nujno dokončala tako kot sem vse delo, ki so ga zahtevali kavni aparati, da gredo lahko v prodajo.