Odločil sem se, da dopust izkoristim v hribih in tako sem odšel na Pokljuko, da se spočijem. Rezerviral sem si celi teden, čeprav me je osebje v hotelu opozorilo, da trenutno potekajo priprave športnikov in mi mogoče ne bo odgovarjala sama gneča. Mene to nikakor ni motilo, glavno da sem jaz dobil svojo sobo v hotelu in to je to, bolj sem se ustrašil, ker sem že imel rezerviran dopust, da mi bodo rekli, da zaradi priprave športnikov nimajo na voljo nobenih sob več.

Tisti teden sem dal možgane dobesedno na pašo, kajti potreboval sem to. V službi je bilo zadnje čase pestro, z ženo, ker sva ločena ne gre vse tako kot bi si želel, glede deljenja otrok, starši me kar naprej hočejo komandirati in imel sem vsega vrh glave. Ko sem prišel v hotel, so se priprave športnikov čutile, vendar mene res to ni motilo. Prej me je razvedrilo, ker me je nabilo z tem športnim duhom.

Ko sem si vse razpakiral, sem si prvo privoščil kavo v samo sobo, še do restavracije se mi ni dalo. Tako sem si odprl balkonska vrata, se usedel na stol na balkonu, pokril z odejo in užival v srkanju kave. Kar sem prvo spet opazil so bile priprave športnikov, nisem se dal motiti, vdihnil sem ta svež zrak, da sem čutil kako je napolnil moje telo, dihal sem globoko dlje časa, dokler nisem čutil te sproščenosti telesa, srkal kavo do konca in na koncu skoraj zadremal. 

Prijeten zrak, krajši pohodi, vroč tuš in mirno spanje, mi je te dni pomenilo vse. Nisem gledal mailov, kajti vedel sem, da bi takoj postal živčen, zaradi priprave športnikov sem se zavedal, kaj vse človek lahko počne in da ni vse samo služba med štirimi stenami. Ob samem odhodu so se mi še enkrat opravičili zaradi priprave športnikov, sam pa sem jih pohvalil in potrdil moj lepo doživeti dopust. …