Že pozimi sem se odločila, da bom spomladi začela delati zunanji poletni počitek. Tako sem imela dovolj časa preko zime, da se odločim, katera pergola bo prišla v poštev, kakšne rože si želim in kakšna naj bo pravljična mizica z dvema stoloma. 

Vse sem si pregledal in tako imela točno izrisan poletni vrt, ki ga bom začela graditi spomladi. Komaj sem čakala, da bo v trgovinah široka ponudba, ker sem vedela, da bom naredila res lep zunanji kotiček. Vedno sem rada urejala okolico, to imam po očetu, ker je on isti. 

Večkrat ga vprašam za nasvet in tudi tokrat sem ga, kar se tiče tega, katera pergola bi bila primerna pri nas doma. On mi daje vedno dobro nasvete in tudi pomaga, da skupaj ustvariva kaj lepega. Moj mož ni za te stvari, on bi najraje živel v bloku. Meni pa narava preveč pomeni, da bi živela nekje samo v stanovanju. 

Ko je prišla pomlad, je bil čas, da se pergola začne graditi. Oče mi je pomagal najti ponudnika in me nato presenetil z novico, da pa bo on tudi prispeval k temu projektu, ker si želi tudi on kdaj popiti kakšno kavico z menoj zunaj na zraku. 

Nisem hotela ugovarjati, kajti ko se on odloči, da bo nekaj prispeval, potem tega ne bo spremenil. Tako je pergola bila izbrana. Seveda je bila planirana lesena. Čudno bi bilo, da bi midva z očetom gledala katere druge pergole, ker preveč ceniva les. 

Ko smo prišli delavci, da so pergolo naredili, je to bilo videti fantastično. Potem se je začelo moje delo in to je okraševanje okoli pergole. Ker je bila pergola v naravni barvi lesa, sem vse skupaj poživela z rdečimi rožami. Oče je bil spreten pri lesu, zato se je odločil, da mi bo naredil stole in mizo.

Danes ima moja pergola pred hišo še vedno velik pomen, ker sem jo delala skupaj z očetom. …