Če ste se odločili, da boste raziskali triglavski narodni park, potem ne smete pozabiti na Tolminska korita, ker so prekrasna. Sama, ko sem jih obiskala, nisem mogla verjeti, da je lahko narava tako lepa. Resnično je to bil zame eden izmed najlepših izletov in definitivno se bom v Tolminska korita še vrnila. Ker so mi bila tako lepa, sem si obljubila, da bi jih obiskala dvakrat na leto, enkrat spomladi in enkrat poleti.
Prvič sem se v Tolminska korita odpravila sama. Sprva sem mislila, da to ni dobra ideja in da mi bo dolgčas, čeprav zelo rada po hribih hodim sama, tako se posvetim sebi in naravi. Lahko v miru opazujem, diham svež zrak in poslušam samo sebe. Vsake toliko potrebujem takšne dneve in Tolminska korita so mi pričarala ta poseben dan. Domov sem se vrnila prerojena, toliko lepote, prekrasne narave, tišine a hkrati žuborenja vode, ki te pomiri. Skozi Tolminska korita sem šla tisti dan dvakrat, ker sem tako čutila. Čutila sem potrebo po teh krajih, ti kraji so mi takrat odgnali žalost, ki sem jo nosila te dni v sebi. Mogoče je to tudi vzrok, da sem tako uživala, ker so me Tolminska korita dobesedno pozdravila.
Prečkanje mostička in turkizna voda te na začetku pomirijo, tako začneš uživati naprej, ozka stena te spominja, da si v gorskih krajih in kmalu prideš do izvira termalne vode. Sama pot te potem vodi visoko nad koriti, kjer lahko občuduješ čisto vodo in narediš kar nekaj prelepih slik. Tako te Tolminska korita potem vodijo še do Medvedove glave, Dantejeve jame, Hudičevega mostu. Resnično te Tolminska korita tako očarajo, da se skoraj 100% kdaj vrneš. Kajti takšne lepote rad vidiš večkrat, neokrnjena narava ti da duševni mir, za nekaj časa se ti čas ustavi, ker enostavno v njej uživaš. Meni so Tolminska korita najlepši kraj v celi Sloveniji.