Danes sem mislila, da se mi je pokvarila kosilnica, ker se ni hotela prižgati. Niti ne vem, kaj je bilo narobe, ko ni delala, ker sem poskusila čisto vse. Potem se je pa kar naenkrat odločila, da bo delala in sem lahko pokosila travo okoli hiše.
Tole obdobje trava raste v nedogled. Večkrat, kot kosim, več jo je. Nazadnje sem pokosila pred dvema tednoma, danes deluje, kot da je bilo to cel mesec nazaj. Na srečo sem potem v nekem obdobju vse ustavi in ni treba več kositi tako pogosto. Še dobro, ker tole delo ni najbolj zabavno in nimam nobene želje, da bi ga opravljala dvakrat na mesec. Lahko bi tudi moj mož to delal, ampak sva se dogovorila, da on ureja kakšne težje stvari. Košnja zopet ni tako zahtevno opravilo. Zlasti, ker je vrt srednje velik. Vseeno pa počasi razmišljam, da bi komu plačala nekaj deset evrov in pride pokosit. Po vseh teh letih bi vseeno raje večkrat ležala ob bazenu, kot pa da urejam okolico.
Včasih se res sprašujem, čemu imamo tako veliko hišo, če jo samo urejamo in pospravljamo. Morda bi bil pa počasi res čas, da malce spremenimo te stvari. Vedno bolj se nagibam, da bi raje več uživala, ker sem si to že zdavnaj prislužila. Ali pa ta čas, ko bo nekdo pospravljal namesto mene, izkoristim za to, da še kaj več naredim v življenju.
Včasih je sanjarjenje med košnjo trave res prijetno, upam le, da se bo kakšno sanjarjenje potem uresničilo. Tale današnja ideja mi namreč res ne da miru in kar naprej se mi pojavlja v mislih.