Nikoli nisem ravno verjela, da je vitamin b12 lahko tako zelo problematičen pri veganih. Vedno sem poslušala neko strašenje okoli tega, da če nekdo ne uživa mesa ali pa dovolj mesa, da mu primanjkuje tega vitamina. Ko sem se pred leti odločila, da ne bom več uživala mesa sem seveda to idejo, da potrebujem vitamin b12 v dodatkih, enostavno dala na stran in živela dalje. Ukvarjala sem se izključno s tem, kako nadomestiti meso z drugimi proteini, kakšna živila bom uporabljala, ki mi bodo najbolje ustrezala in kakšni bodo recepti, da bodo čim bolj raznoliki.
Na začetku je bilo seveda vse, kot mora biti, težav nisem imela in počutila sem se mnogo bolje kakor prek, ko sem uživala meso. Mislila sem, da sem zagotovo na pravi poti. Po kakšnem letu pa so se začele spremembe. Vedno bolj sem bila utrujena in kljub temu da sem se naspala dovolj, ta utrujenost ni izginila. In tako sem začela brskati po raznih skupinah, kjer so tudi drugi vegani, da najdem kakšen podatek več o tem, kaj bi to lahko bilo. Kamorkoli sem postavila vprašanje, povsod sem prejela podoben odgovor in vsak odgovor je vključeval, da naj poizkusim z dodatki, kjer je vitamin b12, ker je najverjetneje težava prav v pomanjkanju tega vitamina. Na koncu sem se res predala in poiskala polnilo, ki so ga najbolje priporočili in vsebuje vitamin b12, ter se odločila, da preizkusim, ali mi bo to res pomagalo.
Po enem mesecu uživanja dopolnil, kjer je bil tudi vitamin b12, sem res začutila, da se mi stanje malce izboljšuje in tako sem se odločila, da bom z uživanjem nadaljevala. In takrat sem tudi počasi začela verjeti, da lahko pa, da ta informacija, ki kroži okoli vitamin b12 glede pomanjkanja pri veganih, le ni tako napačna, kakor sem predvidevala v samem začetku.